Kristina Dia Blog

Odnos do otrok kaže dušo človeka...

Ce zelis spoznati duso cloveka, opazuj kako se obnasa do otrok, ki niso njegovi...

Tisti, ki otroke okoli sebe ignorira, je v odnosih osredotočen le nase.
Tisti, ki otroke zasmehuje, je v odnosih nesočuten in napadalen.
Tisti, ki v otrocih išče napake in jih kritizira, je v odnosih pikolovski perfekcionist.
Tisti, ki z otroci govori vzvišeno in avtoritativno, je v odnosih neiskren in tekmovalen.
Tisti, ki je do otrok nežen in pozoren je nežna duša, ki v odnosih ljubi brezpogojno.
Tisti, ki se z otroci poistoveti na otroški način, življenje jemlje kot igro in zabavo.
Tisti, ki z otroci govori na spoštljiv in avtentičen način, je človek, ki živi svoje sanje in kreira kvalitetne in iskrene odnose z ljudmi.

 

by: Kristina Dia

 undefined

 

 

Vsaka izkušnja nam nosi zlato...

Vsak dogodek in situacija, ki jo v svojem zunanjem svetu doživimo, smo pritegnili s svojo notranjo naravnanostjo (svojimi prepričanji, čustvovanji in vzorci)...Bolj ko znamo prepoznavati zlato v vsaki izkušnji, ki jo doživimo, bližje smo svojemu notranjemu bistvu in imamo izbiro kako bomo tlakovali svojo nadaljnjo pot izkušanja življenja. Ko se odločimo opustiti dramo in zavestno višamo svojo osebno vibracijo, se vse stvari postavijo na svoje mesto...

 

www.diamantko.si

Otrokova čustva so ogledalo našega razpoloženja

Otrok je naše ogledalo. Uči se iz naše vibracije. Tako o sebi kot o svetu. Ima svojo dušico in v sebi ve kaj ga veseli od prvega vdiha na tem čudovitem planetu. Njegovi odzivi, obnašanja in delovanje pa je odvisno od tega, kako mi čutimo in delujemo v odnosu s seboj, z otrokom in bližnjimi. Kakor se naš notranji otrok počuti, to nam naš zunanji otrok odslikava.

 

Kristina Dia

OTROK NE SPOŠTUJE BESED, KI JIH SLIŠI, TEMVEČ ČLOVEKA, KI BESEDE IZGOVARJA

Ko otroku postavimo mejo, jo bo ta spoštoval, če oceni da smo oseba vredna spoštovanja.
Če sebe ne spoštujemo in ljudem dopuščamo, da nas ne spoštujejo ter kršijo naše meje, potem otrok ne bo upošteval naših meja. Otrok se uči od naše vibracije, ki jo oddajamo o sebi in svetu.
Ko vidi osebo, ki se spoštuje in jo drugi iz strahu ali kakega drugega motiva spoštujejo, bo raje upošteval to osebo v mnenjih in stališčih, kot pa starše, ki so v dvomih glede svojih stališč in se ne spoštujejo ter si ne zaupajo...

Zato je pomembno, da starš razvija svoje samospoštovanje in ljubezen do sebe ter se ravna po svojih vrednotah in ima jasno postavljene meje. Ko zaupamo sebi - svojim mejam, obljubam in odločitvam, takrat si pri otroku pridobimo zaupanje.

Ko je naša izbira trdna izbira ter 100procentno stojimo s svojo vibracijo, besedami in dejanji v tem kar govorimo, takrat si otrokovo zaupanje pridobimo in nas spoštuje ter upošteva naše meje.
Kajti tako mu pokažemo z zgledom, da spoštujemo sebe z dušo in telesom. In otrok nas začne spoštovati. Naše besede takrat za otroka nekaj veljajo - brez razburjanja in dokazovanja.

Ko dojamemo, da se otrok le odziva na našo vibracijo, ne bomo več želeli spreminjati otrok, temveč se bomo iz njihovih reakcij učili, kaj lahko spremenimo pri sebi.

 

Kako vam lahko pri tem pomagam jaz?

V knjigi ŽEPNA LUČKA vas čaka 21 vaj s katerimi ozavestite svoje nezavedne vzorce ter reakcije, ki izhajajo iz njih ter s pomočjo smernic v knjigi globlje spoznate sebe in svoje potenciale, ki jih lahko udejanite v praksi.

Za konkretna vprašanja glede otrokovih čustvenih težavic, pa me lahko kontaktirate s klikom TUKAJ in lahko vam svetujem glede programa, ki vašemu otroku individualno lahko pomaga pramagati čustveno tegobo.

 

Zakaj je dobro odpustiti in kako se lotiti odpuščanja?

"Odpustite vsem ljudem, ki so vas kdaj ranili. Ne zato, ker bi odobravali njihovo ravnanje, ampak zato, ker s tem sebi podarite mir in prostor za ljubezen."

Kristina Dia, iz knjige ŽEPNA LUČKA

 Ko nekomu zamerimo, je kot bi v rokah držali žerjavico in pričakovali, da bo to vplivalo na drugo osebo. Ja, seveda imamo vsi izkušnje, ko se nismo prijetno počutili v kontaktu z določenimi ljudmi. Njihova dejanja so nam morda prinesla čustveno bolečino. In morda čutimo jezo zaradi tega. A vse dokler dejanje druge osebe gledamo skozi prizmo žrtve, s tem del svoje čustvene energije namenjamo tej osebi in tako v sebi potlačimo en del svojega potenciala čutenja ljubezni v sedanjem trenutku. Dolgoletne zamere so glavni vzrok vseh fizičnih bolezni, ker ustvarjajo neravnovesje v telesu. Zato je odpuščanje eden izmed glavnih procesov pri širjenju ljubezni do sebe.

Odpustiti definitivno ne pomeni vrniti se v staro situacijo ali nekomu dovoliti, da je še naprej del našega življenja. To bi bilo zanikanje sebe. Prvo je treba poskrbeti za okolje, ki nas podpira in spoštuje, tako lahko sebi zagotovimo nadaljnji razvoj samospoštovanja in sočutja do sebe. Toksičnim odnosom lahko mirne vesti rečemo Ne in s tem sebi rečemo da.

"Ljubezen je celovita in popolna sestavljanka v nas. Ko do koga gojimo zamero, smo delček svoje sestavljanke predali njemu. ODPUŠČANJE nam ta košček sestavljanke povrne, da lahko MIRNO in CELOVITO uživamo trenutke življenja."

Kristina Dia, iz knjige ŽEPNA LUČKA

Odpustiti tudi ne pomeni imeti rad osebo, ki se ti je zamerila. Če vrednote te osebe ne sovpadajo z našimi, potem nam ne more biti všeč in zaman bi bilo sebe prepričevati, da nam mora biti všeč nekdo, ki več kot očitno ni po našem "okusu".

Odpustiti enostavno pomeni spustiti kakršenkoli čustveni naboj do dotične osebe ali situacije. Pomeni, da je nekdaj boleča situacija s to osebo le nek spomin, poglavje v naši knjigi življenja, ki nam je podarilo nek nauk, ki nam je pomagal, da smo postali danes to kar smo - bogatejši za eno izkušnjo.

"Odpustite vsem ljudem, ki so vas kdaj ranili. Ne zato, ker bi odobravali njihovo ravnanje, ampak zato, ker s tem sebi podarite mir in prostor za ljubezen."

Kristina Dia, iz knjige ŽEPNA LUČKA

Kako se lotiti odpuščanja po korakih?

1. Najprej si priznamo, da nas neka situacija, stvar ali beseda boli. Dobro se je pogovoriti z osebo, ki ji zaupamo, ali pa zapisati v svoj dnevnik občutkov.

2. Nato se vprašati: "Ali oseba, ki se ima rada in se ceni dopušča takšno ravnanje?"

3. In sprejeti odločitev ali bomo to "dramo" še tolerirali, ali bomo iz ljubezni do sebe rekli "dovolj" ter se premaknili naprej.

4. Priznati si, kako se ob tem počutimo (lahko si zapišemo svoje občutke glede te situacije)

5. Nato se vprašamo, zakaj smo to pritegnili, od kod (iz obdobja našega otroštva) izvirajo ti občutki?

6. Sledi ozaveščanje in zdravljenje svojih čustvenih ran iz otroštva. Pri tem vam lahko pomaga tale VAJA ZA OSVOBAJANJE STARIH PREPRIČANJ

7. Vprašamo se: "Česa me je ta situacija naučila (o sebi)?"

8. Vprašamo se: "Kaj pa sem lepega doživel s to osebo/ami?" Ter v sebi prebudimo hvaležnost za vse pozitivne utrinke, ki smo jih doživeli s temi osebami." 

Tako je transformacija končana. Čustvo zamere smo preobrazili v čustvo hvaležnosti. To je resnično odpuščanje. Čestitajte si, to je pogumno dejanje, ki vas bo poneslo višje v vaši zavesti in vibraciji , da boste lahko v življenje pritegnili le še odnose, ki vam nudijo občutja hvaležnosti. 

Vse je vibracija. In kar nosimo znotraj sebe, privlačimo v svojem zunanjem svetu. Zato je dobro odpuščati :)

 

"Ko obrnemo fokus vase, v jedro svoje resničnosti, smo kot močno drevo z zdravimi koreninami. V sebi čutimo mir ne glede na moč vetra."

Kristina Dia, iz knjige ŽEPNA LUČKA

 

Home ← Starejše objave