Kristina Dia Blog

Zakaj je dobro odpustiti in kako se lotiti odpuščanja?

"Odpustite vsem ljudem, ki so vas kdaj ranili. Ne zato, ker bi odobravali njihovo ravnanje, ampak zato, ker s tem sebi podarite mir in prostor za ljubezen."

Kristina Dia, iz knjige ŽEPNA LUČKA

 Ko nekomu zamerimo, je kot bi v rokah držali žerjavico in pričakovali, da bo to vplivalo na drugo osebo. Ja, seveda imamo vsi izkušnje, ko se nismo prijetno počutili v kontaktu z določenimi ljudmi. Njihova dejanja so nam morda prinesla čustveno bolečino. In morda čutimo jezo zaradi tega. A vse dokler dejanje druge osebe gledamo skozi prizmo žrtve, s tem del svoje čustvene energije namenjamo tej osebi in tako v sebi potlačimo en del svojega potenciala čutenja ljubezni v sedanjem trenutku. Dolgoletne zamere so glavni vzrok vseh fizičnih bolezni, ker ustvarjajo neravnovesje v telesu. Zato je odpuščanje eden izmed glavnih procesov pri širjenju ljubezni do sebe.

Odpustiti definitivno ne pomeni vrniti se v staro situacijo ali nekomu dovoliti, da je še naprej del našega življenja. To bi bilo zanikanje sebe. Prvo je treba poskrbeti za okolje, ki nas podpira in spoštuje, tako lahko sebi zagotovimo nadaljnji razvoj samospoštovanja in sočutja do sebe. Toksičnim odnosom lahko mirne vesti rečemo Ne in s tem sebi rečemo da.

"Ljubezen je celovita in popolna sestavljanka v nas. Ko do koga gojimo zamero, smo delček svoje sestavljanke predali njemu. ODPUŠČANJE nam ta košček sestavljanke povrne, da lahko MIRNO in CELOVITO uživamo trenutke življenja."

Kristina Dia, iz knjige ŽEPNA LUČKA

Odpustiti tudi ne pomeni imeti rad osebo, ki se ti je zamerila. Če vrednote te osebe ne sovpadajo z našimi, potem nam ne more biti všeč in zaman bi bilo sebe prepričevati, da nam mora biti všeč nekdo, ki več kot očitno ni po našem "okusu".

Odpustiti enostavno pomeni spustiti kakršenkoli čustveni naboj do dotične osebe ali situacije. Pomeni, da je nekdaj boleča situacija s to osebo le nek spomin, poglavje v naši knjigi življenja, ki nam je podarilo nek nauk, ki nam je pomagal, da smo postali danes to kar smo - bogatejši za eno izkušnjo.

"Odpustite vsem ljudem, ki so vas kdaj ranili. Ne zato, ker bi odobravali njihovo ravnanje, ampak zato, ker s tem sebi podarite mir in prostor za ljubezen."

Kristina Dia, iz knjige ŽEPNA LUČKA

Kako se lotiti odpuščanja po korakih?

1. Najprej si priznamo, da nas neka situacija, stvar ali beseda boli. Dobro se je pogovoriti z osebo, ki ji zaupamo, ali pa zapisati v svoj dnevnik občutkov.

2. Nato se vprašati: "Ali oseba, ki se ima rada in se ceni dopušča takšno ravnanje?"

3. In sprejeti odločitev ali bomo to "dramo" še tolerirali, ali bomo iz ljubezni do sebe rekli "dovolj" ter se premaknili naprej.

4. Priznati si, kako se ob tem počutimo (lahko si zapišemo svoje občutke glede te situacije)

5. Nato se vprašamo, zakaj smo to pritegnili, od kod (iz obdobja našega otroštva) izvirajo ti občutki?

6. Sledi ozaveščanje in zdravljenje svojih čustvenih ran iz otroštva. Pri tem vam lahko pomaga tale VAJA ZA OSVOBAJANJE STARIH PREPRIČANJ

7. Vprašamo se: "Česa me je ta situacija naučila (o sebi)?"

8. Vprašamo se: "Kaj pa sem lepega doživel s to osebo/ami?" Ter v sebi prebudimo hvaležnost za vse pozitivne utrinke, ki smo jih doživeli s temi osebami." 

Tako je transformacija končana. Čustvo zamere smo preobrazili v čustvo hvaležnosti. To je resnično odpuščanje. Čestitajte si, to je pogumno dejanje, ki vas bo poneslo višje v vaši zavesti in vibraciji , da boste lahko v življenje pritegnili le še odnose, ki vam nudijo občutja hvaležnosti. 

Vse je vibracija. In kar nosimo znotraj sebe, privlačimo v svojem zunanjem svetu. Zato je dobro odpuščati :)

 

"Ko obrnemo fokus vase, v jedro svoje resničnosti, smo kot močno drevo z zdravimi koreninami. V sebi čutimo mir ne glede na moč vetra."

Kristina Dia, iz knjige ŽEPNA LUČKA

 

Vsakdo nosi v svojem srcu Superjunaka

Nekega dne sva se sinčkom peljala v avtu in poslušala najljubšo pesem. Nato me sinček (ponovno) preseneti z eno njegovih modrih izjav: "Mami, vsakdo ima Supermena v svojem srcu, a ne?"

Uau... Izjava ob kateri sem ostala brez besed in se zamislila. Res je. Vsakdo je v nečem izjemen. To nosi v svojem srcu. Ta super-talent za čisto svoje področje, ki mu daje edinstveno energijo skatero osvetljuje ta košček Sveta. In vsakdo JE superjunak v svojem srcu.

Težava nastane, ko naš ego hoče leteti, človek pa ima pa v srcu talent za plavanje. In potem se ta človek ambiciozno uri v letenju ter ostaja notranje prazen. Prepoznati svoj supertalent je izjemno pomembno, če želimo sijati v svoji avtentičnosti. Drugače delujemo nekoliko izumetničeno. Kot je novoletno okrašena smrečica lepa. Sijoča. A je umetna, plastična. Nima te veličastne energije narave, kot jo oddaja avtentična smrečica v naravi. Tako dober pesnik nikoli ne bo sijal v nogometu. Morda lahko dobro igra nogomet. Se izuči za to področje z veliko volje in vaje. A v tem ne bo v celoti prisotno njegovo srce. Kajti njegovo srce sklada pesmi, poezijo. To je področje ,ki ga je prinesel s seboj na Zemljo v obliki supertalenta. In ko se svetu prikaže kot poet, takrat zasije v svoji avtentični energiji, ki mu daje krila za vsa področja v življenju. Ker ta človek živi svoje poslanstvo. Dela kar ljubi in za kar je rojen, da postane.

Biti superjunak svojega srca ni neka umetnost.

Preprosto biti to kar si,

početi kar te veseli,

osrečevati sebe

in s svojim obstojem polepšati ta svet tudi za druge ljudi.

A naj se ne mudi.

Korak po korak se pot odvija,

da nastane tvoja edinstvena "poezija",

ki krasi tvoje srce

in skozi tvojo luč osvetljuje srca tistih, ki se jih dotakne.

 

Mislite, da ne veste kaj je vaš super-telent? Meni je za začetek poti samoodkrivanja pomagala tale preprosta vaja (1.VAJA iz knjige Žepna lučka):

Zapišite dejavnosti, želje in hobije iz otroštva, ki so v vas vzbujali ljubezen, navdušenje, radost in sproščenost. Katero izmed njih lahko ponovno vpeljete v svoje življenje in se tako povežete z radostjo v sebi?

 

Avtorica: Kristina Dia

Moč hvaležnosti

Po zakonu privlačnosti v življenje privlačimo tisto na kar se fokusiramo. Zakaj bi tratili svojo energijo za obžalovanja in neprijetne misli, ki v nas sprožajo nižja čustva, če smo lahko srečni VEDNO...

Sreča ni povezana s točno določenimi zunanjimi okoliščinami, temveč je stanje notranjega miru in zadovoljstva, ki je posledica našega pogleda na stvari.

In dosežemo jo lahko s fokusom na pozitivno.

Hvaležnost je eden izmed ključev, ki odklenejo vrtinec obilja dobrega, ki nam poviša vibracijo in nas odpre za sprejemanje obilja še več dobrih stvari.

Že 5 pozitivnih misli vsako jutro našo vibracijo naravna na frekvenco ljubezni in življenje nam skozi dan začne dostavljati še več pozitivnih misli in še več stvari za katere smo v Tukaj in Zdaj lahko hvaležni.

Zato začnimo ta svež januarski dan s hvaležnostjo za tisto kar imamo in novimi željami, idejami in vizijami, ki v nas zbujajo prijetne občutke.

 

Objem,

 

Kristina Dia

 

KAKO POSTATI NAJBOLJŠA VERZIJA SEBE IN NAJTI KLJUČ DO SVOJEGA NOTRANJEGA ZAKLADA?

Odgovori te čakajo v knjižici Žepna lučka

 

Oglejte si še:

MAVRIČNI KLJUČ

undefined

 

 

Odgovor na "Zakaj"

NAVADE izhajajo vedno iz potreb. Če pogledamo otroka, ki ima dudo. Dudo mu starši poti-snemo kot nadomestek za dotik (ljubezen). Majhen otrok si želi nenehne bližine in stika z mamo, ki mu nudi hrano in ljubezen za preživetje. Dotik in stik z mamo mu predstavlja potrebo brez katere ne bi mogel preživeti. In ker mu mama ne more nuditi fizičnega stika v vsakem trenutku, je kot nadomestek nastala duda.
Ko otrok joka in si želi njene bližine, dotika, ljubezni, občutka varnosti, mama pa si želi skuhati kosilo do konca, otrok namesto mamine bližine dobi dudo. Mama dotik (ljubezen) preloži na kasneje.

Ko otrok pride iz vrtca in hlepi po mamini bližini in pozornosti, dobi besede: "Samo še to dokončam, igrala (kar mu predstavlja ljubezen) se bova kasneje.
Nato otrok hodi v šolo… Ko pride iz šole si želi mami povedati kaj vse se je zgodilo, pokazati risbice in vse kar so v šoli počeli, želi si maminih komplimentov (kar mu predstavlja ljubezen)… Mama pa mu odgovori: "Kasneje, zdaj nimam časa. Samo še to in to in to naredim, nato prideš na vrsto."

Ta otrok nato pride v puberteto in začne se mu oblikovati lastna osebnost, začne se spominjati resnice svoje duše, poleg tega pa mu na površje priplavajo občutki, ki jih je prejel skozi otroštvo. Takrat se začne zavedati kaj je tisto kar bi v življenju želel početi… A to svoje zave-danje, želje resničnega sebe (svoje duše) potlači (odloži na kasneje) in substitut za svoje želje (ljubezen do sebe) začne iskati zunaj sebe, v družbi. Takrat se začne truditi prilagajati družbi in vse narediti, da bi dobil ta občutek sprejetosti (kar mu predstavlja ljubezen).

Tako otrok odrašča in se zgublja v pomenih, trendih in pravilih kaj je tisto pravo, kar ga bo dolgoročno osrečilo. V šoli, odnosih in službah išče tisto NEKAJ, kar je želel dobiti čisto na začetku svojega življenja – DOTIK LJUBEZNI (ki mu predstavlja varnost, preživetje), pa je namesto tega dobil dudo (nadomestek).

In ta nadomestek ponotranjil v obliki ega, ki ga skozi postavljanje pričakovanj in prilagajanje drugim, vse bolj oddalji od sebe, svoje absolutne resničnosti, čiste večne ljubezni, ki jo ima v sebi.

Nekje v srednjih letih pa pride do točke, ko ugotovi, da ga zunanji dejavniki ne bodo osrečili in da le obstaja tisto NEKAJ v njemu samem… In začne se delo na sebi, ponovno iskanje tistega NEKAJ skozi literaturo o osebni rasti, predavanja, delavnice, terapije….

Potem pa je naslednja točka, ko dojame, da že vse ve…kar je doživel, slišal in prebral poveže v celoto in se odloči končno vse naučeno ŽIVETI.
A žal ne more vsega znanja utelesiti, ker občutki so še vedno povezani z navadami in vzorci iz preteklosti in vsakokrat, ko človek začne delati tisto kar ga veseli, ga občutek strahu pred izgubo ustavi…občutek, ki ga je gojil in negoval vsa ta desetletja se želi osvoboditi in priplava na površino, da ga pogleda, ozavesti in izpusti.

Na tej točki se začne odučevanje vsega kar se je skozi življenje naučil in poslušanje svoje intuicije, približevanje svoji RESNIČNI NOTRANJI NARAVI. Tako se človek začne ponovno spominjati majhnih življenjskih radosti, ki jih je počel v svojem otroštvu in se začne povezovati s to svojo otroško bitjo. Vsi koščki preteklosti, katere je do zdaj odrival stran od sebe, se sestavijo v popolno celovito sliko, ker končno človek dojame, da se je čisto vsaka izkušnja zgodila s popolnim razlogom. In čisto vsak občutek, ki smo ga skozi življenje prejeli, je bil z nami, da bi nas v nekem trenutku obvaroval pred prevelikim doživljanjem bolečine. Ko sebe dovolj spoznamo in začnemo stopati po poti svojega srca, pa ti varovalni ščiti v obliki strahu priplavajo na površje, da jih prepoznamo, ozavestimo, da nam s trenutno ravnjo zavesti ne služijo več, jih blagoslovimo z ljubeznijo in izpustimo. Kajti šele takrat lahko začnemo resnično ŽIVETI in prepoznavati ter čutiti LJUBEZEN s celim srcem, v vsakem trenutku, ne glede na to kaj počnemo. To je notranji mir, tista tišina in hvaležnost ne glede na to kje in s kom smo obkroženi – TO JE LJUBEZEN, KI JE Z NAMI IN V NAS VEDNO, ZA VEDNO.

"Osnovna potreba vsake inkarnirane duše na Zemlji je najti LJUBEZEN. Odkrijmo jo v sebi in ravnajmo v skladu z njo. Predajmo jo prihodnjim generacijam, da prekinemo ta nesmiselni cikel iskanja sreče v okolici."

Iz knjige ŽEPNA LUČKA

 

Avtorica: Kristina Dia

 

 

Iz delavnice "Prisluhni srcu"

Za mano je čudovita delavnica za osebno rast, z naslovom "Prisluhni Srcu", kjer smo se posvetili tudi nekaj vajam za stik z notranjim otrokom v sklopu predstavitve knjige ŽEPNA LUČKA... Hvaležna sem, da tako veliko ljudi dela na sebi ter se trudi narediti notranji premik k srčnosti ter spoznanju svoje notranje resnice <3

undefined

Objavljam kratek povzetek z delavnice:

Kako ločiti glas uma od glasu srca?

Srce je kot otrok igriv, radoveden, nedolžen, poln ljubezni in notranje modrosti… Uživa trenutke tukaj in zdaj ter se ne meni za včeraj ali jutri. Ve, da je v vsakem trenutku popolno tako kot je. Srce želi izkušati vedno nove stvari, želi rasti, se učiti in uživati v vsem kar počne v sedanjem trenutku. Z nami komunicira preko intuicije, ki nam z lahkotnimi smernicami v obliki idej sporoča tiste prave odločitve, ki nas približajo svoji notranji resnici.

Um pa ima rad navade, rituale in vzorce... iz ponavljajočih misli tvori prepričanja, omejujoča prepričanja pa shrani v obliki ega, ki sodi in presoja, analizira, premleva, išče napake, predalčka na dobro in slabo, črno in belo. Vedno išče izgovore zakaj se nečesa novega ne lotiti, ker nas želi obdržati v coni udobja in nas s tem zaščititi… Pa vendar nam dostikrat s to svojo previdnostjo onemogoča resnično rast in polno izkušanje življenja v trenutku zdaj ter nas oddaljuje od notranje resnice .

Srce je povezano z vsemi našimi čuti. In čutimo, zaznavamo lahko samo v tem trenutku ZDAJ. Um pa vsako situacijo primerja z okoliščino iz preteklosti ter na podlagi tega njegov domišljijski del ustvarja sliko prihodnosti.

Primer: Dobite čudovit občutek, da bi se vpisali na tečaj baleta, saj je to vaša želja že od otroštva. Predstavljate si sebe kot baletko in ob tem vam zaigra srce ter začutite »metuljčke v trebuhu«. Nato pa se oglasi ego, ki začne govoriti »priučena prepričanja iz okolice«, in sicer: saj itak nimam časa, to je predrago, raje tisto uro delam kaj koristnejšega, prestara/predebela/preveč resna sem za kaj takega…. In še tisoč in en stavek bi se našel, ki bi vas želel prepričati, da ne sledite glasu srca. V kolikor se odločite »verjeti« glasu ega, ki vam kot stara gramofonska plošča lajna vedno iste izgovore, da bi vas ohranil v coni udobja starih vzorcev, se vaše nezadovoljstvo v lastni koži le še stopnjuje. Če pa se odločite slediti glasu srca, ki vam vedno sporoča neskončne možnosti uresničitve želja, potem ste naredili korak bližje k prepoznavanju svojega notranjega otroka ter tako bolj čuječnega in radosti polnega življenja.

Kako ohranjati pristen stik s seboj?

Tako, da prisluhnete svojim občutkom v vsakem trenutku. Večkrat na dan se vprašajte, kako se v tem trenutku počutim? Kaj lahko naredim, da se še bolj osrečim? In to tudi naredite. Postanite sebi največji oboževalec in si v vsakem trenutku podarite ljubezen in pozornost, ki jo potrebujete. Ko cenite in spoštujete sebe, takrat lahko cenite in spoštujete druge ljudi, kajti daš lahko le tisto kar imaš v sebi. Kdor je zelo kritičen do sebe se njegova kritika zrcali na druge...Bližnjega lahko ljubiš le toliko kolikor ljubiš sebe.

Kako sebe ohranjati v notranjem ravnovesju, ko naletimo na zunanjo okoliščino, ki nas razjezi?

Dogodek samo je...obstaja. Mi pa mu pripišemo predznak + ali -. Se pravi vse kar vidimo v svojem zunanjem svetu samo je... Če je dobro ali slabo, pa je le naša umska projekcija, ki jo tvorijo naša prepričanja... Zato ne obstaja ena resnica... Kar je za nekoga prav, je za nekoga drugega nezaslišano...

Zato "Kar lahko spremeniš, spremeni...česar ne moreš spremeniti pa enostavno sprejmi." Sprejemanje ne pomeni dopuščanje, da nekdo prečka našo osebno mejo. Ko sebe dobro poznaš, lažje postaviš svojo osebno mejo in iskreno človeku poveš, ko nekaj ni v sozvočju s teboj - izraziš svojo resnico, njemu pa dopustiš da verjame v tisto kar želi verjeti s trenutno ravnjo zavesti. Sprejemanje pomeni sprejemati sebe takšne kot smo, s celo paleto čustev in občutkov ter zavestno ravnanje v sozvočju s svojimi osebnimi vrednotami. Ter sprejemanje drugih naj delajo kakor pač znajo s trenutnim zavedanjem... Lahko povemo svoje mnenje - to je naša relativna resnica, ki velja za nas... To kako bo oseba na drugi strani govorila/ravnala pa je njena svobodna izbira in drugih ne moremo spremeniti, lahko le sebe. V kolikor bi se želeli na določeno situacijo prihodnjič odzvati drugače, to lahko storimo s spremembo v sebi. Zato je pomembno, da se v takšnih okoliščinah vprašamo: "Kako se ob tem počutim?" ter "Od kod izvira ta moj občutek?" Tako v sebi poiščemo vzrok vzorca, zaradi katerega se naš "notranji otrok" razburja v vedno istih situacijah... Ko pridemo do vzroka v sebi, ga lahko pozdravimo s POSTOPKOM OSVOBAJANJA STARIH PREPRIČANJ .

Več o prepoznavanju svojih občutkov, samozavedanju, zdravljenju notranjega otroka in spreminjanju omejujočih prepričanj uma, najdete v knjigi ŽEPNA LUČKA

undefined

 

Mandala ali roža življenja

Mandala ali roža življenja je v vzhodnih kulturah zelo znana po njenem blagodejnem vplivu na človekovo počutje, pri nas vemo malo manj o tej čudežni roži.

Mandala v osnovi pomeni obliko kroga s središčem. V naravi se najbolj pogosto pojavlja: Oblika polžje hišice, tloris cveta, prerez jabolka, prerez oreha, človeško oko, oblika vesolja, oblika galaksije, zemeljski prerez, ženska maternica… Kar nakazuje na dejstvo, da je v vsakem živem bitju tista iskra, ki je enaka izvorni iskri iz katere je vse nastalo in v katero vse gre. Mandala nas spomni na enost s seboj in enost z vsem kar je.

Mandala (krog) simbolizira enost vsega kar je, njeno središče pa je simbol miru, notranje osredotočenosti, brezmejne ljubezni in harmonije, prav zato so moje mandale v sozvočju z barvami namenjene človekovemu spoznavanju globine, spoznavanju svojega pravega Jaz-a in dvigu Zavesti.

Zdravilno delujejo na um in telo, saj se po 60 sekundah gledanja mandale v telesu začne sproščati hormon Oksitocin, ki pripomore k sprostitvi napetosti in obnavljanju celic.

 

Nekaj mojih mandal:

undefined 

Želiš svojo personalizirano mandalo za harmonijo in pomoč pri ohranjanju notranjega ravnotežja?

Lahko mi pošlješ povpraševanje s klikom: POŠLJI POVPRAŠEVANJE

 

TEMPERAment

TEMPERAment človeka je paleta TEMPERA BARV, ki se kažejo v obliki čustev v telesu. In vsakdo nosi v sebi paleto tempera barv, ki vključujejo nešteto različnih odtenkov. Ni človeka, ki bi nosil v sebi samo belo in ni človeka, ki bi imel v sebi le črno. Morda se je nekdo odločil kazati navzven le rumeno, ostale pa potlačil nekam v globino sebe... A bolj ko določeno barvo "sovražiš" in skrivaš v svojo globino, več jo boš dobival v svoje življenje... Kajti barva želi da jo vidiš, barva želi da jo prepoznaš...Da opaziš, da je v tebi... Ko jo opaziš v sebi in se z njo pomiriš, takrat se osvobodiš...saj takrat ne bo več slikala sama od sebe... Ko prevzameš odgovornost za svoje počutje ter vse svoje odtenke ljubeče in sočutno sprejmeš, takrat postaneš SLIKAR SVOJE RESNIČNOSTI. Ti izbiraš s katero barvo boš naslikal pravljično sliko svojega Življenja... Torej človek, ti izbiraš ali se boš v trenutnem razpoloženjskem stanju zadrževal več dni, ali ga boš le prepoznal, sprejel in ozavestil ter na svoj čopič nanesel barvo, ki ti je všeč (beri: povišal svojo vibracijo)... 

Ko vse svoje barve sprejemaš, ne tvegaš več, da se ti bo na tvoje platno življenja razlila barva, ki si jo predolgo ignoriral...kajti ti si slikar, ki poznaš svoje barve…Zavedaš se, da so del tebe... Zavedaš se, da si nekatere izmed njih v svoji preteklosti potreboval, da so te obvarovale pred preveliko ranljivostjo... Zdaj jih sprejemaš kot del svoje barvne palete in si s tem podariš popolno SVOBODO izbire, s katero barvo boš Danes slikal mojstrovino svojega življenja...Vse barve, ki jih občutiš v svojem telesu, so del tvojega TEMPERAmenta…Barva nisi ti…barva je tisto kar se iz tebe v določenem trenutku pokaže – minljivo čustvo, ki te v danem trenutku preplavi…

Ti si večna svetloba, ljubezen in ljubljeni otrok Univerzuma, ne glede na barvo, ki jo prepoznaš v sebi… Tako lahko zdaj čutiš veselje in vznemirjenost, čez 2 uri pa jezo, ko se znajdeš v koloni vozil na poti iz službe...Tudi ko prideš v stik z določeno barvo , ki ti ni všeč (npr.: preplavi te močan val čustev jeze), je tam s popolnim razlogom - da jo vidiš (si dovoliš čutiti trenutno čustvo), ozavestiš (prepoznaš v sebi stikalo, ki sproža ta val čustev), sprejmeš (ta del svoje preteklosti) in spustiš (dvigneš svojo vibracijo in se zavedaš svojega veličastnega notranjega bistva, kljub trenutnemu čustvu)...ter tako v sebi prostor narediš, kamor rožo ljubezni posadiš...

Želiš bolje spoznati svoje barve, ozavestiti določene ponavljajoče vzorce ter imeti pri sebi lučko, ki te bo v vsakem trenutku pomirila ter ti pomagala ostajati v stiku z resničnim seboj (ljubeznijo, ki si)?

Potem ti priporočam uporabo:

Knjiga ŽEPNA LUČKA 

 

Kristina Dia

ZDRAVO OSEBNOSTNO DREVO


Če si predstavljamo svojo osebnost oz . notranjo identiteto kot drevo, kakšno bi bilo? Čvrsto, močno in zdravo, ali krhko, nebogljeno?
Kot drevo potrebuje močne korenine, da kljubuje vremenskim razmeram, pri človekovi osebnosti močne korenine tvorijo zdrava prepričanja, ki nastanejo iz ponavljajočih se misli. Torej sami sebe z notranjim dialogom z mislimi v nekaj prepričamo. Zelo je koristno, če naše misli postanejo naši zavezniki. Kajti iz ponavljajočih misli nastanejo prepričanja, iz prepričanj in delovanja pa nastanejo vzorci po katerih se naš nezavedni Jaz odziva in nam odpira vrata možnosti in priložnosti za uspeh.


Kako zgraditi močno osebnostno drevo?
1. PREPOZNATI SVOJO TRENUTNO PODLAGO
Če je na njej veliko smeti iz preteklosti (v obliki prepričanj, ki nas ovirajo pri napredku), jih pre-poznamo, poberemo in recikliramo tisto kar nam lahko koristi, kar nam ne koristi pa zavržemo.
2. USTVARITI RODOVITNA PLODNA TLA
S pozitivnimi afirmacijami, ki si jih ponavljamo in spremenjenim načinom delovanja, ustvarimo svoje novo prepričanje (ki nam koristi pri uspehu na področju kjer si želimo)
3. POSEJATI SEME
Definirati svoje vrednote, želje in cilje. Seme je postavitev ciljev, ki so v sozvočju z našo notranjo resnico.
4. SKRBETI ZA PRAVO TEMPERATURO, SVETLOBO IN PRAVO MERO VODE
To pa je naš trud, koraki ki jih delamo po svoji poti do cilja, ki so v sozvočju z navdušenjem, ljubez-nijo in zaupanjem v uresničenje cilja.
5. DREVO OSEBNOSTI
Če smo seme posejali na pravi podlagi, bo ob naše osebnostno drevo imelo močne korenine, zdravo deblo, veličastno krošnjo in bogate plodove v katerih lahko uživamo.

Teh 5 korakov gre v zaporedju. Nobenega ne morete preskočiti, kajti če izpustite 1. korak in vse ostale korake vestno opravite, ne bo učinka. Izgubljali boste čas ter si nakopičili slabo voljo. Zato česarkoli se lotevate in si na tem področju želite uspeha, najprej preverite svojo podlago, nato pa nadaljujte z ostalimi koraki v svojem tempu, z veliko mero potrpežljivosti in Samozaupanja.

Spoznajte svojo notranjo resnico in zgradite zdravo osebnostno drevo s pomočjo knjige ŽEPNA LUČKA

Avtorica: Kristina Dia

Unikatek za dušo - USPEH

undefined

Home ← Starejše objave