Kristina Dia Blog

Inspiracijska pravljica: MEDVEDEK MAVRI IN PIKAPOLONICA

(Za otroke 2-7 let)

Nekega sončnega jutra se medvedek Mavri veselo poda na sprehod.
Razigrano skaklja in si prepeva: »Jupijupijeej, danes je moj dan, s sončkom obsijan!«
Nenadoma mu na smrček prileti pikapolonica.
Medvedek kihne in pikapolonico odnese visoko na list drevesa.
"Živjo medvedek Mavri", mu odvrne.
"Kam si namenjen?"
"Danes je čudovit dan. Podajam se v novo raziskovanje čarobnega gozda. Zagotovo mi prinaša še en nauk, ki bo obogatil moj srček." navihano odvrne Mavri.
"Kako lepo suknjico imaš, pikapolonica… tako veliko pik jo krasi."
Pikapolonica prileti bližje. "Te zanima kako sem dobila toliko pikic?"
"Seveda!" medvedek radovedno napne ušesa.
Pikapolonica pove svojo zgodbo:

"Ko sem prišla na svet, sem bila brez pikic. Imela sem rdečo suknjico, ki je bila popolnoma pusta. Ostale pikapolonice me niso sprejele medse in dražile so me, da sem Polonica in ne morem biti Pikapolonica, ker nimam pik. Nekega dne sem jokala in si zaželela pikic, da bom videti tako kot ostale pikapolonice.
Pred menoj se je takrat pokazal bleščeči angel z velikimi belimi krili.
Podaril mi je čarobno zlato knjigo. Ob tem mi je razkril veliko skrivnost: "Ne bodi žalostna Pikapolonica. Bodi vesela, da si drugačna od ostalih. Tvoja suknjica je čista z velikim namenom." "Kakšnim namenom?" Sem presenečeno vprašala.
Angel nadaljuje: "Ti si čarobna pikapolonica Osrečevalka. Vsakdo, ki te prosi za nasvet mu ga preberi iz zlate knjige, ki sem ti jo podaril. Vsakokrat, ko nekoga osrečiš s svojim nasvetom, se bo na tvoji suknjici prikazala ena pika."
Angelček je izginil v višave in meni je ostala le zlata knjiga. Radovedno jo odprem in notri zagledam polno modrosti. Navdušeno sem jih začela prebirati in navdajal me je občutek radosti. Notri so bili zapisani najlepši nasveti ljubezni, sočutja in prijateljstva. Kapnila mi je solza sreče in ob tem se mi je na suknjici narisala prva pika. Navdušeno sem se podala na polet po gozdu in vsakomur, ki je potreboval nasvet, sem prebrala modrost iz zlate knjige.
Kdorkoli je slišal nasvet iz zlate knjige, mu je kapnila solza radosti in na moji suknjici se je pokazala nova pika.
Danes jih imam že nešteto, se zahihita, a še vedno z veseljem pomagam s svojimi modrostmi vsakomur, ki si želi slišati nasvet. Srečna sem, ko lahko nekoga osrečim."

Uaaaau, z občudovanjem vzklikne medvedek Mavri. "Pikapolonica Osrečevalka, lahko še meni prebereš nasvet iz zlate knjige?"
"Seveda, tale je zate", pikapolonica urno odpre svojo knjigico in nadaljuje:
"Kadarkoli si želiš prijatelja, ga imaš v sebi. Kadarkoli si želiš ljubezni, jo poišči v sebi. Kadarkoli si zaželiš znanja, ga najdeš v sebi. Le ti poznaš resnico svojega srca in ko mu prisluhneš, prejmeš odgovore na vsa vprašanja, ki jih prejmeš skozi življenje."
Medvedek Mavri ni čisto dobro razumel modrosti, a kljub temu je v srčku začutil toplino in utrnila se mu je solzica sreče.
Pikapolonica še doda: "Tudi če zdaj ne razumeš dobro besed, ki si jih slišal, so le te shranjene v tvojem srčku in vsakokrat, ko jih boš potreboval, te bodo pomirile in navdale z zaupanjem."
Pikapolonici se je na suknjici narisala še ena pikica in zasmejala sta se.
"Zdaj pa moram iti," mu odvrne pikapolonica. "Želim ti srečno raziskovanje, še vzklikne in poleti visoko nad oblake."
Medvedek Mavri pa steče v svojo medvedjo hišico in mami z navdušenjem pove o čarobni Pikapolonici ter kako je dobila vse te čudovite pike na suknjici.
Mama medvedka ga stisne v objem, ga poboža po kožuščku in mu pove bistven nauk: »Kdor je drugačen od ostalih, je njegova drugačnost darilo, ki ga je prejel od Neba. Ko svojo drugačnost ljubeče sprejmeš kot Darilo in z njim pomagaš tudi drugim, da se bolj sprejemajo, te obsije s čarobnostjo in radostjo.«

 

Avtorica: KRISTINA DIA

Inspiracijska pravljica: MEDVEDEK MAVRI IN ŽELVA

(Za otroke 2-7 let)

Nekega sončnega jutra se Medvedek Mavri odpravi raziskovat čarobni gozd.
Poskakuje in si prepeva: "Jupijupijeeej, danes je moj dan, s sončkom obsijan." Tam ob bližnjem potoku nato zagleda želvo. Priteče k njej in vidi le oklep, želve pa nikjer. "Hmmmm… si misli… Le kje je želva?", potrka na oklep in zakliče: "Hej, želva, si notri?"
Želva previdno pomoli glavo iz oklepa in zasanjano pozdravi: "Živjo medvedek…"
"Zakaj pa se skrivaš notri v oklepu? "radovedno vpraša Mavri.

"To je moj dom, medvedek. Vsakokrat, ko se prestrašim, se umaknem v svoj dom, kjer se počutim varno. Notri sem dokler strahec ne mine… Moj oklep mi prišepetava pomirjujoče besede, ki me opogumijo, da ponovno prilezem ven in nadaljujem svojo pot."
"Oh, kako lepo… Tudi jaz bi rad imel vedno svoj varni domek s seboj, ki bi me ščitil in pomiril takrat ko me je strah…" iskreno pove medvedek.
Modra želva mu odvrne: "Pa saj ti imaš tudi svoj varni pomirjujoči domek vedno s seboj."
"Kako to misliš, saj nimam na hrbtu oklepa" se medvedek Mavri zavrti, da bi želvi pokazal.
"Ne potrebuješ oklepa, da bi se počutil varno. Tvoj varni mirni domek je v tvojem srčku."
Želva modro nadaljuje…
"Čeprav ga ne vidiš, je vedno s teboj.
Ko se prestrašiš in se želiš pomiriti in počutiti varno, zapri oči, položi roko na srček, globoko vdihni in prisluhni njegovemu mirnemu šepetu."
Medvedek Mavri to zares naredi in prisluhne svojemu srčku, ki mirno dela tik, tak, tik, tak…
Nekaj časa ga posluša, nato odpre oči…
Zatem zagleda tam na veji drevesa igrivega angelčka, ki dela prevale in se igra z listki drevesa.
"Živjo angelček, ga pozdravi želva…"
"Živjo", ji odvrne angelček, "prinašam vama čarobni zlati prah"… Tako želvi, kot medvedku, ponudi majhno vrečico z zlatim prahom…
"Zakaj ga pa potrebujeva?" Odvrne Medvedek Mavri…
"To je zlati prah želja… Vsakokrat, ko obiščeta mirni domek svojega srca, vama bom podaril zlati prah, ki izpolnjuje vse iskrene srčne želje. Zamislita si željo, se z njim posujeta in želja se izpolni…" Navihano se nasmehne in jima zaželi lep dan…
Želva in medvedek sta bila zelo vesela…
Medvedek Mavri si je zaželel čopič, barve in platno kamor bi lahko slikal slike iz svoje domišljije…
Posuje se z zlatim prahom in čaka…. In čaka… A zgodilo se ni nič… Pred njim ni bilo ne platna ,ne čopiča… še najmanj pa barve… Malce razočaran pogleda želvo … Želva mu odvrne: "Ne obupaj tako hitro medvedek, zlati prah potrebuje čas, da ustvari tvojo srčno željo. Zaupaj, da boš želeno prejel...morda ne takoj… A zagotovo se ti bo želja nekoč izpolnila." Medvedka prevzame blagi nasmešek zaupanja in reče: "Prav imaš želva… Toliko modrosti sem se danes od tebe naučil:
POSLUŠATI SRCE, ZAŽELETI ŽELJO in ZAUPATI… Hvala ti, zdaj moram pa domov, pozno je že…"
Pomaha želvi v pozdrav in se odpravi proti domu…
Tam ga na vratih čaka mama: "Mavri, z očkom imava presenečenje zate… Zavežeta mu oči in ga vodita do medvedje sobice… Mama mu odveže oči in vzklikne: "Tadaaam!"
Pred medvedkom je stalo čudovito platno, barve in čopič…
»Jupijeeeeeeej, to je bila moja srčna željica in izpolnila se je! Angelčkov zlati prah zares deluje!«
Hvala očka in mamica, zelo sem vesel. Hitro je prijel čopič in začel risati svojo prvo sliko mavričnih barv…
Mama medvedka ga objame in mu pove NAUK današnjega čarobnega dne: "Kadarkoli začutiš napetost in stres, zadihaj, se umiri in prisluhni svojemu srcu… Le to ti šepeta pomirjujočo pesem, ki v tebi ustvari občutke pomirjenosti, zaupanja, nove želje in ideje… Ko prejmeš želje in ideje, jih predaj Nebu in zaupaj v željeno…Kajti vsaka srčna želja se v nas pojavi zato, da se nam nekega dne uresniči."

 

AVTORICA: Kristina Dia

Inspiracijska pravljica: MEDVEDEK MAVRI IN GOSENICA

(Za otroke 2-7 let)

Nekega sončnega pomladnega jutra se medvedek Mavri prebudi in veselo odskaklja do medvedje kuhinje, kjer ga na mizi čaka zajtrk.

Poje zajtrk, objame mamo in odhiti proti vratom z besedami: "Kako je lep dan! Mama, grem v gozd raziskovat."

Skaklja po gozdni poti in si prepeva: "Kako je lep dan, s sončkom obsijan…"
Na bližnji skali nato zagleda malo zeleno objokano gosenico.
Previdno pristopi k njej in jo vpraša: "Gosenica, zakaj pa jokaš?"
"Tako si želim doseči slastni list na tistem grmu, a je previsoko. Kako bi bila vesela, če bi le imela krila tako kot ti prelepi metulji, ki lahko poletijo na katerikoli list želijo."
"Pa saj ti si metulj", ji odvrne medvedek Mavri.
Gosenica ga začudeno pogleda in začne še bolj jokati.
"Zakaj pa jokaš zdaj, ko sem ti povedal resnico?"
"Medvedek utrga list z bližnjega grma in ji ga ponudi." Gosenica se mu zahvali in začne grizljati list.
Nato ji medvedek Mavri razloži skrivnost, ki mu jo je mama pred nedavnim povedala.
"Gosenica, ne bodi žalostna, ker nimaš kril. Čez nekaj časa se boš zabubila, nato iz kokona izstopila kot metulj ter poletela v višave. Lahko boš obletela vse cvetove in drevesa."
"Čisto zares?" Začudeno odvrne gosenica. Za trenutek preneha grizljati svoj list, se zazre v bližnje metulje in se nasmehne. "Hvala medvedek Mavri, ker si mi to povedal." Nato veselo odleze naprej in si prepeva: "Kmalu bom metulj, kmalu bom metulj, tralalalala…"
Čez nekaj časa medvedek na sprehodu zagleda čudovitega metulja z velikimi mavričnimi krili.
Obstane in ga občuduje: "Waaaau, kako lepa krila imaš, mu odvrne."
"Pozdravljen Mavri," mu metulj prileti na ramo. "Se me spomniš?" Mavriju se je zdel ta glasek zelo znan… Spomnil se: "Si ti objokana gosenica?" "Da, jaz sem. Želim se ti zahvaliti za spodbudne besede.. Zdaj vidim, da si imel prav. Zelo sem srečna, ker imam končno krila."
Mavrični metulj poleti v višavo in Mavriju prinese prelepi rožnati cvet z najvišjega drevesa. "Izvoli, tale je zate, se zahihita in lahkotno odleti dalje."
Medvedek Mavri je bil vesel, da je s svojimi besedami opogumil gosenico, ki je zdaj zares postala čarobno lep metulj z velikimi krili.

Ko je mami navdušeno povedal o gosenici, ki je danes prav zares postala veličasten metulj, mu mama medvedka ob skodelici toplega kakava pove nauk zgodbe: "Vidiš Mavri, na katerikoli točki v življenju se znajdemo, je to le začasno. Nikoli ne izgubimo upanja. Nekje v prihodnosti bomo postali čudoviti metulj…Zaupajmo, da nam življenje v vsakem trenutku dostavi tisto kar najbolj potrebujemo za svojo rast, da nekoč postanemo srčna oseba, ki lahkotno uživa v vsakem trenutku svojega obstoja."

 

AVTORICA: Kristina Dia

Home