Kristina Dia Blog

Starši v sebi nosimi cel kup nezavednih vzorcev, ki močno vplivajo na otrokove odzive ter oblikovanje karakterja.

Verjetno ste že zasledile, da takrat, ko smo mamice dobre volje in sijemo od energije, je otrok neverjetno priden in vse naredi prav.

In seveda obratno. Ko imamo slab dan, smo utrujene, brez energije, se "kot zanalašč" otrok cel dan pritožuje in je neverjetno zahteven.

To ni naključje. Otrok do 7. leta starosti je z maminim energijskim sistemom povezan preko "energetske popkovine". To pomeni, da čuti in zaznava vse kar čuti mama.
Uspehe, ponos, dosežke, srečo, hvaležnost... pa tudi frustracijo, jezo, strah.

Pomembna popotnica za otrokovo življenje je zato mamino delo na sebi. Osvobajanje omejujočih vzorcev, ki mamo ovirajo, da ne uživa polno svojega življenja. Ter zavestno višanje vibracije.

Po domače povedano: Da mama doseže sprejemanje sebe, pozdravi svoje rane preteklosti ter prebudi ljubezen do sebe.

Besede so 20% komunikacije z otrokom, vse ostalo opravi energija, ki jo mama oddaja. Energija pa je skupek maminih misli, čustev in občutij. Otrok se do7. leta z vsemi svojimi reakcijami zgolj odziva na energijo mame.

Vem, da je to za nekatere težko sprejemljivo dejstvo, saj je lažje reči: "Moj otrok se neznosno obnaša in zaradi tega sem obupana." A vse srčne mame vemo, da je zunanja reakcija vedno posledica naše notranjosti ter znak, da lahko v sebi nekaj spremenimo in tako dosežemo ponovni "mir v hiši."

Če smo me v pozitivnih vibracijah, nas nihče in nič ne more vreči iz tira.

 

V kolikor se sprešujete naslednja vprašanja:

- kako ohranjati stik s seboj kljub zunanjemu hrupu

- kako stopiti na pot samosprejemanja in ljubezni do sebe (v praksi)

- kako izboljšati samopodobo

- kako krepiti notranji mir

- kako si povišati svojo vibracijo v stresnih trenutkih

 

Lahko naročite knjigo ŽEPNA LUČKA, kjer vas poleg 93 sporočilc čaka tudi 21 vaj, ki vam pomagajo odgovoriti na zgornja vprašanja.

Vsakdo izmed nas ima v sebi "notranjega otroka". To je naš nezavedni del, ki je sestavljen iz vseh naših dosedanjih prepričanj, ki smo se jih naučili v otroštvu od naših staršev. Velikokrat neko dejanje ali besedo od zunaj naš notranji otrok linka z dogodkom iz preteklosti in v nas sproži nekdaj potlačena čustva - jeza,nemir,žalost,strah.
Takrat je pomembno, da se ustavimo, predihamo občutek in ozavestimo kaj je tisto kar je v nas ponovno prebudilo te občutke ter jih ozavestiti. Ko to naredimo, svojega notranjega otroka pomirimo in osvobodimo, da še bolj uživa trenutke tukaj in zdaj...


Več o ozaveščanju občutkov in kako spraviti pomirjenost s seboj v prakso najdete v knjigi Žepna lučka.

undefined


Kristina Dia

17 modrosti Srčne mame - za srečno prihodnost

Dragi otrok, 

1) Ne opravičuj se za to kar si, četudi te obdajajo maske in laži. Vedno bodi zvest svoji resnici. 

2) Sij iz srca in delaj kar te radosti, četudi te bodo želeli prepričati, da je tvoja ideja/pogled brez smisla. Pomembno je, da tvoje srce v tem prepozna smisel.

3) Verjemi v svoj koš. Postavi si cilj in uživaj v igri. Naj ti da cilj moč in žar za vztrajanje, a ne pozabi se na poti do cilja zabavati. Ne jemlji poti preresno.

4) Zaupaj sebi in svojim občutkom in se oddalji od ljudi, ki želijo negativno vplivati nate ter ne cenijo tvojega čistega srca.

5) Obdaj se z ljudmi, ob katerih se počutiš zaželeno in srečno. Čas, ki ga posvetiš prijateljem je najdragocenejše darilo , ki ga ne moreš vzeti nazaj.

6) Imej se rad in lepo ravnaj s svojim telesom. Nahrani ga s hrano po kateri se dobro počutiš, obleci ga v lepe obleke, pij veliko vode in razgibaj ga vsak dan. Hvaležno ti bo služilo do konca tvojih dni.

7) Bodi prijazen do narave in deluj v dobro vseh živih bitij. Vsi smo eno. Kar daš iz iskrenosti svojega srca, se ti vedno povrne.

8) Nikoli ne skrij svojega sijaja, svoje resnične luči, da bi ustrezal drugim ljudem. Kajti kdor te ima rad, ti bo pomagal vzleteti še višje. Kdor je zavisten in te želi povleči navzdol, pa mu pomahaj v pozdrav in naprej sledi sebi.

9) Vedno (si) povej kako čutiš glede nečesa. Iskrenost do sebe ti bo odprla vrata v raj.

10) Delaj to kar imaš rad in imej rad to kar delaš. V vsemu kar te obdaja se skriva lepota. Išči lepoto in videl jo boš.

11) Svoj fokus usmerjaj v stvari, ki te radostijo in imej vedno dobro mnenje o sebi.

Kajti edina oseba, ki bo s teboj vsako minuto, do konca življenja je tista, ki jo vidiš v ogledalu.

12) Ne vpletaj se v negativne debate in nikoli ne dokazuj svoje vrednosti. Kajti dovolj je to, da ti veš kdo si in kaj si želiš - in prav zato za svoj um izbiraš nič manj kot le najboljše.

13) Odločno reci NE, tistemu kar ne sovpada s tvojimi vrednotami. Ne rabiš vsem ugajati. Kdor te želi videti takega kot si, te bo imel rad in te sprejemal v vseh odtenkih.

14) Tišina je včasih najboljša izbira.

15) Ko padeš, vstani, otresi prah z oblek, razberi nauk, popravi si krono in pojdi naprej - močnejši kakor prej.

16) Na svetu si zato, da se učiš o sebi in prepoznavaš lepoto svojega resničnega sijaja ter z njim samozavestno siješ navzven. Zato tekmuj s svojim starim jaz-om in ne z drugimi. Vsakdo ima svojo unikatno pot po kateri se odloča hoditi. 

17) Življenje je lepo. Poj, pleši in v mislih slikaj sliko svojih sanj ter pozabi na omejitve. Tisti, ki ti reče, da je meja nebo, še ni slišal za veličino Vesolja, ki je nad nebom.

 

 

 

Avtorica: Kristina Dia

Otroci vedo kaj je prav...

Dragi otrok,

ti si tu zato, da poveš svojo resnico, ki izhaja iz tvoje brezpogojne ljubezni.

Pred nikomer se ne pomanjšuj. Četudi je oseba 3x višja od tebe in ima 30 let več, to ne pomeni, da ima več modrosti kot ti. Izrazi svojo resnico, kajti v tvojem mnenju je moč. V tvoji resnici srca je ključ, ki odpira vrata še tako trdega srca...

Zato, dragi sin, ne prilagajaj se pravilom, ki se ti ne zdijo pravična in prisluhni svojemu srčku, ki ti šepeta ljubečo pesem ljubezni...Nato svojo pesmico zapoj naglas...

Izrazi svoje mnenje, četudi s tem tvegaš, da ga druga stran ne bo sprejela...Ker ga verjetno v tistem trenutku še ne bo razumela...A nekoč bodo prav tvoje besede tiste, ki bodo tej isti osebi vlivale moč...

Ti in tvoji pravični vrstniki ste srčne dušice, ki bodo z ljubeznijo, sočutjem in enakopravnostjo vodile ta Svet, negovale ta planet.

Vsak človek si zasluži enakopravno in spoštljivo komunikacijo, ne glede na starost in položaj. Kakor se mi danes pogovarjamo z našimi otroci, tako se bodo naši otroci v prihodnosti pogovarjali z nami in našimi vnuki...

Način, kako se z otrokom pogovarjamo močno vpliva na otrokovo samopodobo, izražanje in način delovanja v  prihodnosti... 

...kakršen svet danes kažemo otrokom, tak svet bomo imeli v prihodnosti...

Bodimo zgled ljubezni, pravičnosti, odločnosti in unikatnosti... in otroci bodo čez 30 let odločno vodili mavrični svet ljubezni, unikatnosti in pravičnosti...

 

by Kristina Dia

 

OKUS ŽIVLJENJA

Otrok uživa trenutek tukaj in zdaj in se ne sprašuje komu bi moral ustreči, da upraviči svoj obstoj.

Njegov obstoj in njegov veličastni sijaj je njegova rojstna pravica.

Z užitkom "poje svoje piškote" in uživa v okusu življenja.

Njegovi piškoti, njegova izbira.

Tukaj in zdaj.

Ne sprašuje se od kod, ne sprašuje se zakaj. Dober okus - da. Grenak okus - ne. Odločno, glasno, brez tehtanja.

Otrok uživa v svojem trenutku in ga ne zanima kaj kdo od njega pričakuje.

Kdor ga sprejema ok, komur gre njegov sijaj v nos, pa je to njegov problem. Otrok, čisto nedolžno bitje samo je. Sije, čuti in živi ter se ne obremenjuje z mnenji drugih ljudi.

Ljubi vsak košček sebe, ker ve, da je božansko bitje svetlobe. Z vsemi svojimi barvnimi odtenki.

Otrok uživa SVOJE ŽIVLJENJE V SVOJEM TELESU.

In to je bistvo obstoja.

 

by Kristina Dia

 

 

 

Pravljica - pomoč pri pozitivni motivaciji

Način, kako otroku nekaj povemo je pomemben. Otrok je skenerček, ki zaznava našo vibracijo izza tančice besed. In če v sebi čutimo nemir ali jezo, ko otroku povemo naj nekaj naredi, se bo otrok s težavo lotil opravila ali pa bodo naše besede v njegovih očeh izgubile pomen.
Torej, kako otroka motivirati na pozitiven način?
Najprej je potrebno v sebi čutiti mir. Ko v sebi čutiš potrpežljivost in si vzameš čas za motivacijo otroka, ti bo uspelo…
Potrebno si je vzeti ČAS in v sebi čutiti POTRPEŽLJIVOST, VOLJO IN KREATIVNOST.
PRIMER: Igrače so raztresene po celi dnevni sobi… Otrok si želi iti na sladoled.
Avtomatski odziv bi bil: »Ko pospraviš igrače, greva lahko na sladoled.« (mama čuti jezo in nemir, ker si želi, da bi bile igrače takoj pospravljene)
OTROK DOJAME NAŠE SPOROČILO NA NAČIN: Mama mi želi sporočiti, da si sladoled (kar mu predstavlja pozornost) zaslužim le pod pogojem, da nekaj naredim (v tem primeru pospravi igrače)… In otrok v sebi čuti razočaranje, jezo nase, ker to ni v sozvočju z njegovo resnico srca…ni v sozvočju z ljubeznijo.
Torej naš odziv jemlje kot kritiko, da ni vreden brezpogojne ljubezni in ne kot motivacijo, da nekaj stori. Ker v sebi čuti nižja čustva, se lahko začne upirati (z jokom, kričanjem, izsiljevanjem svoje volje) ali pa s potlačenjem občutkov »nisem vreden« in pospravi igrače s slabo voljo, ker pač »mora«, ob tem pa čuti žalost, razočaranje ali bes.

undefined

vir slike: flickr.com


Takšna motivacija na kratek rok morda deluje… a na daljši rok se v otroku kopiči odpor do tega opravila… in ni naključje, če bo v puberteti iz »uporništva« imel vedno bolj razmetano sobo, ker se mu vsakokrat, ko se želi lotiti »pospravljanja« vklopi kritični glas iz podzavesti, ki mu vzbuja občutek manjvrednosti (v smislu: to moraš narediti, drugače si slab, si ne zaslužiš ljubezni).
Kako lahko otroka motiviramo drugače?
Odgovor je enostaven. S potrpežljivostjo in kreativnostjo… Torej da v otroku obudimo »višja čustva« ter ga motiviramo s ciljem, ki je v sozvočju z ljubeznijo vezan na dotično opravilo.
V tem primeru »pospravljanje igrač«… Sicer bo trajalo malo dlje, a na dolgi rok bo otrok do tega opravila čutil »želim si opraviti to opravilo, ker mi to doprinese končni rezultat, ki mi je všeč.«
Torej iz »moram« otrok svojo pozornost usmeri v »želim«. In vsakokrat, ko se bo lotil opravila (v tem primeru pospravljanja igrač), bo imel voljo in motivacijo, da ga opravi do konca, ker se bodo ob tem v njemu vzbudili občutki, da je naredil nekaj dobrega, ker sam tako želi.

Jaz svojega otroka velikokrat motiviram s pravljico, ki ima končni izid v sozvočju z ljubeznijo in empatijo...

Kratka pravljica, ki vam lahko pomaga pri pozitivni motivaciji:
»Tam v gozdu živi deček. Živi v hišici, kjer ima veliko igrač. Igrače so njegove prijateljice, ki mu krajšajo čas in z njimi razvija svojo bujno domišljijo, ko sestavlja stolpe, kolone z avtomobilčki in gradove iz kock. A igračke postanejo zelo žalostne, če jih ne pospravi v škatlo, ko se z njimi neha igrati. Kajti igrače se utrudijo med igro in si želijo počitka v svoji škatli. Nekega dne je deček kocke pustil na tleh in odšel na sprehod. Ko je prišel nazaj v hiško so bile vse igrače objokane. Celo lužo so naredile iz solza, ki so jim tekle, zato ker so bile utrujene, deček pa jih je pustil na tleh.
Deček je igrače pomiril in jim obljubil, da bo od zdaj naprej bolje skrbel za njih. Nežno jih je pospravil v škatlo in igrače so mu bile hvaležne, ker jih je rešil. Pospravljene v svoji škatli so mirno zaspale.
Od tistega dne dalje je deček vsakokrat, ko je prenehal z igro, igračke pospravil v škatlo, kjer so lahko mirno in srečno počivale do prihodnjega dne, ko jih je deček radostno pozdravil in se z njimi veselo igral ure in ure.«

Pravljica v otroku obudi sočutje. Vsi otroci so bitja ljubezni in sočutja. Torej karkoli ima izid, ki je v sozvočju z ljubeznijo, otrok z veseljem opravi. To je jezik ,ki ga on razume… to je govorica, ki ga pozitivno motivira, da nekaj z veseljem naredi...
In kanček pravljičnosti tudi um staršev sprosti ter srce obuti ;)

Prvi teden boste potrebovali kar nekaj potrpežljivosti in vztrajnosti, da se otrok navadi na nov način motivacije... a z voljo vam bo uspelo!

 

by Kristina Dia

 

PRIPOROČENO: Knjiga Žepna lučka

 

 

Čuječna mama

Pred nekaj dnevi me je poklicala vzgojiteljica iz vrtca in mi povedala, da ima moj sin vročino...
Odšla sem ponj v vrtec in cel dan čuječno preživela z njim. Veliko objemov, pravljic, igre… Dala sem mu vedeti, da sem ob njem in da je varen. Veliko je počival in ves čas sem bila ob njem. Naslednje jutro je bil kot nov – zdrav, igriv in poln energije… Hvaležna <3 Naslednji dan smo večino dneva preživeli zunaj, se igrali, cartali in veliko pogovarjali. To je bil naš popolni dan :)

Želim vam povedati, kako pomembno je biti 100% prisoten, ko otroku pade imunski sistem. Starševska ljubezen in iskrena prisotnost na otroka deluje bolj močno kakor katerokoli zdravilo. Zdravilo zdravi simptome, starševska iskrena pozornost pa zdravi vzroke. In ko si vzamemo bolniško zaradi otrokovega slabšega počutja, poskrbimo, da je naš fokus tisti dan ali nekaj dni zares usmerjen v otrokovo in naše odlično počutje in se takrat ne obremenjujmo z rutinskimi obveznostmi, ki bi jih »morali« postoriti. Fizično zdravje je odvisno od mentalno-čustvene naravnanosti (vibracije). Vibracijo pa povišamo tako, da se sprostimo in se povežemo z radostjo v sebi. In spet smo pri opomniku, da je vse kar je v sozvočju z Ljubeznijo tisto kar ustvarja zdravje, srečo in vitalnost...


Želim vam čudovit dan :)

Kristina Dia

ZDRAV ODZIV OB OTROKOVI "NEVIHTI"

Otroci do 2. leta starosti se zelo dobro zavedajo občutka JAZ SEM, kajti svoja čustva brezskrbno izražajo ter tako čistijo sproti svoj subtilni svet in ostajajo v stiku s seboj. Po 2. letu, ko otroku postanejo mnenja staršev in širše okolice zelo pomembna, pa otrok začne oblikovati svoj ego – značaj, ki ga kaže navzven. Značaj otroka se oblikuje na podlagi čustev, odzivov, informacij, prepovedi, odgovorov na njegov radovedni »zakaj«. In starejši ko je, bolj se identificira s temi prepričanji, ki jih njegova zavest ponotranji za svoje. Bolj ko otroku dovolimo svobodo izražanja sebe in sprejemamo njegova čustva, bolj bo otrok samo-Zavesten…torej bolj se bo zavedal sebe, ohranjal resnični občutek JAZ SEM in se ne bo krivil za čustva, ki ga občasno obiščejo ter jih znal konstruktivno izraziti. Ne bo se identificiral s trenutnimi čustvenimi stanji ter sebe označeval za »dobrega« ali »slabega«, temveč se bo brezpogojno sprejemal in ohranjal iskrenost do sebe. Če pa otroka kritiziramo in mu ne dovolimo, da izraža čustva ter ga obsojamo v stilu: »Veliki otroci ne jokajo…«, »Če se jeziš si slab.« »Ne bodi boječka, moraš biti pogumen…« itd… otroku s tem na nezavedni ravni sporočamo, da so nižja čustva slaba, grda in vsakokrat ko bo v sebi začutil katero izmed nižjih čustev, se bo v njemu vklapljal občutek krivde, ki bo najedal njegovo samopodobo in ga oddaljeval od SEBE in trenutka TUKAJ IN ZDAJ. Občutek lastne vrednosti je tako ogrožen, Saj bo čustvo žalosti, jeze , strahu njegov notranji nezavedni vzorec povezal z občutkom »Nisem vreden ljubezni, sem grd, slab.«
Zato je zelo pomembno, da otroku dopustimo manevrski prostor izražanja čustev in da smo v stiku s seboj tudi ko otrok kaotično kriči… Sliši se enostavno, a v praksi je to veliko težje… Če niste oseba, ki pol svojega dneva preživi v stanju »meditacije«, potem boste težko ostali hladni in objektivni ob otrokovem histeričnem kričanju… A z voljo in vajo vam lahko uspe osvojiti ta novi vzorec odziva. Zato morda namig za lažjo plovbo po »razburkanem morju«:

VPRAŠANJE MAME: KAKO OTROKU Z LJUBEZNIJO POSTAVITI MEJE, KO DELA NEKAJ KAR MI NI VŠEČ IN DOSEČI, DA JIH OTROK SPOŠTUJE?
PRIMER: Otrok zelo glasno in ukazovalno izraža svoje želje. Njegova reakcija je burna in kaotična. Želim si, da bi svoje želje in potrebe izražal na miren, lep način.
Igrala sva se s kockami. Otrok je sestavil stolp in stolp se mu je podrl. Otrok je v sebi začutil jezo in začel histerično kričati name naj mu takoj sestavim nov stolp. Na miren način sem mu razložila, da če želi mojo pomoč, mi lahko na miren način pove in z veseljem mu pomagam sestaviti nov stolp ter da mi kričanje in izsiljevanje ni všeč. Kričanje se nadaljuje... Poskušala sem z besedami, da je to le igra, naj ne obupa, da lahko vedno sestavi nov stolp... On pa je dalje neustavljivo kričal naj mu jaz sestavim novega in metal kocke naokoli . Kako prihodnjič ravnati v takšnih situacijah, da se otrok nauči mirno komunicirati z menoj tudi ko je jezen? Kaj mi želi sporočiti s svojim dramatičnim odzivom?
O: Otrok ti sporoča, da želi tvojo pozornost. Ve, da tvojo pozornost zagotovo dobi takrat ko joka, ko je jezen in kriči, saj se v tem stanju z njim pogovarjaš in »rešuješ« njegovo situacijo. Tako sam ustvarja situacije, ki ga spravljajo v bes, da bi se ti usedla zraven, ga mirila, objemala in se z njim ukvarjala. Želi, da ga vidiš resničnega, z vsem paketom čustev in ga sprejemaš.

Kako ravnati?

Sprejemati njegova čustva NE pomeni dajati mu potuho takrat ko agresivno mlati naokoli v čustvu jeze (takrat se počuti večvrednega in misli da na ta način lahko uveljavlja svojo moč, ko potrebuje pozornost-oblikuje se vzorec UPORABA ČUSTVA ZA POZORNOST).

Če ga kritiziraš in mu zabičaš naj takoj preneha s svojim ravnanjem ter ga kaznuješ za izražanje jeze, otrok ponotranji, da je slab, če čuti jezo in prihodnjič jeze ne bo izrazil. Potlačil jo bo v podzavest in jo nadomestil z občutkom krivde, ki na dolgi rok razjeda njegovo samopodobo in zdravje (oblikuje se vzorec BOJ S ČUSTVI).

Sprejemati njegova čustva tudi NE pomeni, da ga pustiš samega dokler se ne pomiri (takrat se počuti zapuščenega in manjvrednega - oblikuje se vzorec BEG OD ČUSTEV).

Sprejemati otroka v celoti pomeni, da ga sprejemaš takšnega kot je v trenutku kjer je in se postaviš v vlogo objektivnega opazovalca. Tako otroku pokažeš, da je čustvo le val, ki mine (oblikuje se vzorec INDIFERENTNOSTI OD TRENUTNEGA ČUSTVA - BREZPOGOJNO SPREJEMANJE SEBE). Če se otrok nauči takšnega odziva na svoja čustva, se manjkrat pojavljajo v njegovem čustvenem svetu, saj so videna in sprejeta. V trenutku ko čustvo vidiš in sprejemaš takšno kot je brez predznaka + ali -, mu odvzameš moč.

 

Če se vrnemo na zgornji primer s kockami, torej opaziš kako se otrok počuti ter mu poveš: "Vidim, da si zelo jezen, kar spravi jezo ven, ob tebi sem." Nato si ob njemu le s svojo prisotnostjo. Opazuj njegovo reakcijo mirno, z zanimanjem. Gledaj ga radovedno in z ljubeznijo in mu dopusti da izrazi čustvo na njemu trenutno znani način. Dovolj je tvoja prisotnost, dovolj je tvoj ljubeči pogled, brez besed…če v sebi čutiš mešanico bolečih občutkov ob pogledu na razbesnelega otroka, vmes globoko dihaj…globoko dihanje bo tvoje telo sprostilo stresa in posledično bo tvojo sproščenost začutil tudi otrok… Nekaj minut bo trajalo in nevihta se bo umirila.
Ko vidiš, da se je umiril, mu predlagaj način kako naj naslednjič na bolj konstruktiven način spravi jezo iz telesa. Morda globoko dihanje skozi igrico »napihajva namišljeni balon«? Če je bolj aktiven tip otroka pa mu bo ustrezala kaka gibalna vaja, kot je »zajčji poskoki« ali »hitro cepetanje«. Če je zvočni tip otroka in želi svojo jezo izraziti skozi zvok pa mu bo ustrezalo »igranje bobna«…Lahko kupiš otroški boben ali pa ga izdelata skupaj… Vsakokrat ko je jezen naj s palčko tolče po bobnu tako dolgo, dokler jeza ne mine…
OPOMBA: Da se iz starega vzorca izražanja jeze v stilu »razbesnelega leva« otrok privadi na novi vzorec izražanja jeze v stilu »bobnarja, zajčka ali napihovalca balonov« je potreben čas…zato ne obupaj.
Ko vidiš, da se je pomiril, sledi pogovor: »Ali bi mi zdaj zaupal kaj te je tako zelo razjezilo?« nato mu le prisluhni, brez podvprašanj, brez prekinjanja…kimaj in ga le brezpogojno poslušaj. Otrok bo tako začutil olajšanje v sebi, kateremu ponavadi sledi globok vdih in izdih. Ko zaključi z opisom svojega gledišča, mu še ti povej svoj pogled na situacijo… Zdaj je čas za tvoje pomirjujoče besede, motivacijske stavke in afirmacije kako naj otrok naslednjič gleda na situacijo, ko mu nekaj »ne uspe« oz. se mu »stolp poruši«.

VPRAŠANJE MAME:
KAJ PA OTROKOVA POTREBA PO POZORNOSTI, KAKO MU POKAZATI POZORNOST V PRAVI MERI VSAKODNEVNO, DA NE ČUTI POTREBE PO IZSILJEVANJU S KAOTIČNIMI IZPADI?
O: Otroku pozornost pomeni tvoje zanimanje za njegovo aktivnost. Da si z njim aktivna pri igri, da mu dovoliš, da ti pokaže svoja pravila igre brez da se vmešavaš s svojimi predlogi. Enostavno tvoja čuječna prisotnost ob njem, ko se igra. Če bo želel, da sodeluješ pri njegovi igri, ti bo sam predlagal kako. Primer: Otrok izrazi željo, da se skupaj igrata. Predlaga, da postavita avtomobilčke v kolono. On začne postavljati kolono, ti ga le opazuješ. Ko ti reče: Mami še ti vzemi avteka in ga takole postavi… To narediš in komentiraš, kako se ti zdi, poveš da je njegov način igre zanimiv in da ima dobre ideje. Dovoli mu da je on »vodja« pri igri z njegovimi igračami…z iskrenim zanimanjem sledi njegovim idejam in ga sprašuj, kako postaviti, kaj narediti…tako razvija svoje samozaupanje, kreativno razmišljanje in domišljijo. S tem dosežeš še nekaj: Ko vidi, da ga spoštuješ kot vodjo pri njegovi igri, bo tudi on tebi bolj z veseljem prisluhnil in ti dovolil, da ti določaš »pravila igre« pri »odraslih stvareh«, kot je npr. pospravljanje za seboj.
Dovolj je, da si aktivno in čuječno prisotna pri njegovi igri nekaj minut… Poveš mu da si se imela luštno in nato ga pustiš, da se tudi sam igra. Tako bo imel večje veselje tudi sam igrati se , ustvarjati ,saj si mu dala tisto potrditev, ki jo je potreboval: Da je njegov način igre zanimiv, dober, izviren… Tako bo sebi pri igri bolj zaupal in ne bo imel stalne potrebe po tvoji pozornosti in navzočnosti.

 

Avtorica: Kristina Dia

Home ← Starejše objave