"Odpustite vsem ljudem, ki so vas kdaj ranili. Ne zato, ker bi odobravali njihovo ravnanje, ampak zato, ker s tem sebi podarite mir in prostor za ljubezen."

Kristina Dia, iz knjige ŽEPNA LUČKA

 Ko nekomu zamerimo, je kot bi v rokah držali žerjavico in pričakovali, da bo to vplivalo na drugo osebo. Ja, seveda imamo vsi izkušnje, ko se nismo prijetno počutili v kontaktu z določenimi ljudmi. Njihova dejanja so nam morda prinesla čustveno bolečino. In morda čutimo jezo zaradi tega. A vse dokler dejanje druge osebe gledamo skozi prizmo žrtve, s tem del svoje čustvene energije namenjamo tej osebi in tako v sebi potlačimo en del svojega potenciala čutenja ljubezni v sedanjem trenutku. Dolgoletne zamere so glavni vzrok vseh fizičnih bolezni, ker ustvarjajo neravnovesje v telesu. Zato je odpuščanje eden izmed glavnih procesov pri širjenju ljubezni do sebe.

Odpustiti definitivno ne pomeni vrniti se v staro situacijo ali nekomu dovoliti, da je še naprej del našega življenja. To bi bilo zanikanje sebe. Prvo je treba poskrbeti za okolje, ki nas podpira in spoštuje, tako lahko sebi zagotovimo nadaljnji razvoj samospoštovanja in sočutja do sebe. Toksičnim odnosom lahko mirne vesti rečemo Ne in s tem sebi rečemo da.

"Ljubezen je celovita in popolna sestavljanka v nas. Ko do koga gojimo zamero, smo delček svoje sestavljanke predali njemu. ODPUŠČANJE nam ta košček sestavljanke povrne, da lahko MIRNO in CELOVITO uživamo trenutke življenja."

Kristina Dia, iz knjige ŽEPNA LUČKA

Odpustiti tudi ne pomeni imeti rad osebo, ki se ti je zamerila. Če vrednote te osebe ne sovpadajo z našimi, potem nam ne more biti všeč in zaman bi bilo sebe prepričevati, da nam mora biti všeč nekdo, ki več kot očitno ni po našem "okusu".

Odpustiti enostavno pomeni spustiti kakršenkoli čustveni naboj do dotične osebe ali situacije. Pomeni, da je nekdaj boleča situacija s to osebo le nek spomin, poglavje v naši knjigi življenja, ki nam je podarilo nek nauk, ki nam je pomagal, da smo postali danes to kar smo - bogatejši za eno izkušnjo.

"Odpustite vsem ljudem, ki so vas kdaj ranili. Ne zato, ker bi odobravali njihovo ravnanje, ampak zato, ker s tem sebi podarite mir in prostor za ljubezen."

Kristina Dia, iz knjige ŽEPNA LUČKA

Kako se lotiti odpuščanja po korakih?

1. Najprej si priznamo, da nas neka situacija, stvar ali beseda boli. Dobro se je pogovoriti z osebo, ki ji zaupamo, ali pa zapisati v svoj dnevnik občutkov.

2. Nato se vprašati: "Ali oseba, ki se ima rada in se ceni dopušča takšno ravnanje?"

3. In sprejeti odločitev ali bomo to "dramo" še tolerirali, ali bomo iz ljubezni do sebe rekli "dovolj" ter se premaknili naprej.

4. Priznati si, kako se ob tem počutimo (lahko si zapišemo svoje občutke glede te situacije)

5. Nato se vprašamo, zakaj smo to pritegnili, od kod (iz obdobja našega otroštva) izvirajo ti občutki?

6. Sledi ozaveščanje in zdravljenje svojih čustvenih ran iz otroštva. Pri tem vam lahko pomaga tale VAJA ZA OSVOBAJANJE STARIH PREPRIČANJ

7. Vprašamo se: "Česa me je ta situacija naučila (o sebi)?"

8. Vprašamo se: "Kaj pa sem lepega doživel s to osebo/ami?" Ter v sebi prebudimo hvaležnost za vse pozitivne utrinke, ki smo jih doživeli s temi osebami." 

Tako je transformacija končana. Čustvo zamere smo preobrazili v čustvo hvaležnosti. To je resnično odpuščanje. Čestitajte si, to je pogumno dejanje, ki vas bo poneslo višje v vaši zavesti in vibraciji , da boste lahko v življenje pritegnili le še odnose, ki vam nudijo občutja hvaležnosti. 

Vse je vibracija. In kar nosimo znotraj sebe, privlačimo v svojem zunanjem svetu. Zato je dobro odpuščati :)

 

"Ko obrnemo fokus vase, v jedro svoje resničnosti, smo kot močno drevo z zdravimi koreninami. V sebi čutimo mir ne glede na moč vetra."

Kristina Dia, iz knjige ŽEPNA LUČKA