Otroci in samospoštovanje

Samospoštovanje se gradi v zgodnjih letih otroštva.

Na način, kako z otrokom komuniciramo, koliko dobi pohvale, na kakšen način mu podajamo kritiko ter kakšen občutek mu pustimo kot pečat v srcu.

Samospoštovanje naj bi bilo pogojeno z geni. Kolikor starša spoštujeta sebe, toliko samospoštovanja bo imel otrok. S tem dejstvom se le delno strinjam. In sicer, če starši zavestno delajo na sebi ter se osvobajajo občutkov krivde in zamere iz otroštva, potem so zmožni na zavesten način prenesti nove vzorce dojemanja sebe na svoje otroke.

img

Zakaj potrebujemo samospoštovanje?

Samospoštovanje služi odraslemu človeku kot kompas, ki mu kaže kaj je prav in kaj ne ter do kod ima postavljene svoje osebne meje. Otrok z zdravim samospoštovanjem bo znal reči ne tistemu, kar ni dobro zanj (za njegov um, čustva ali telo) ter znal skomunicirati svoje želje (kaj je dobro zanj). To mu lahko močno olajša adolescenco, ko mu družba in trendi ponujajo marsikatero skušnjavo, ki jo otrok z zdravim spoštovanjem in ljubeznijo do sebe lahko zavrne ter se ne prilagodi za voljo sprejetosti v družbi. Mladostniki z nizkim samospoštovanjem in občutkom nevrednosti so bolj dovzetni za vplive družbe, ker v sebi nimajo postavljenih notranjih standardov in posledično ne zmorejo reči ne.

Kako otroka začnemo učiti samospoštovanja?

Otrok do 7 leta se uči s posnemanjem (zrcalni nevroni), zato lahko v tem obdobju največ naredimo s svojim lastnim zgledom. Kolikor mi sebe spoštujemo in kako postavljamo meje v odnosih ter kaj vse dopuščamo  – vse to bo vodilo otroku, koliko se bo kasneje zavzemal zase. Če povem metaforično: “Kar je za pajka normalno, za muho ni. In kar je za muho normalno, za metulja ni.” Tako tudi v odnosih vsakdo zase nosi odgovornost do kod segajo njegovi standardi ter kaj bo dopuščal v življenju in kaj ne. Kakor starši postavljamo svoje osebne meje danes, tako bodo naši otroci delovali v odnosih jutri.

Kasneje pa z veliko pogovora – skozi pohvale, opažanje njegovega napredka in z ostalimi tehnikami otroka lahko učimo sprejemanja sebe, asertivne komunikacije, prepoznavanja svojih želja in iskrenega komuniciranja o svojih čustvih in mejah.

Na karkoli zunaj sebe lahko vplivamo s spremembo, ki jo najprej naredimo v sebi, zato je raziskovanje svojih lastnih odzivov in globin na poti samosprejemanja ključno za harmonične odnose.

 

V knjigi ŽEPNA LUČKA vas čaka 21 učinkovitih tehnik, ki vam pomagajo preseči stare vzorce čustvenih odzivov ter vam pomagajo v sebi ponovno prepoznati luč avtentičnosti, ki vas spremlja povsod.

Related posts