Priden otrok

Definicija PRIDEN je pogojena s pričakovanji, ki so od posameznika do posameznika drugačna. In pričakovanja so vedno prilagojena relativnim resnicam, ki smo jih pobrali skozi življenje. V tem članku besedo “priden” uporabljam v smislu “ubogljiv, miren, prilagodljiv”. Seveda morajo biti neke meje, ki otroku na ljubeč način pokažejo kaj je prav in kaj narobe. Gre za preslikavanje svojih vrednot, ki mu v življenju služijo kot lučka v pomembnih odločitvah. Menim pa, da je pri vzgoji potrebno upoštevati dejstvo, da je otrok unikatna dušica, katere karakter (oz. srčna resnica, ki jo je prinesel na svet) je drugačen od našega.

img

HIPERAKTIVEN OTROK je ŽIVAHEN IN IGRIV OTROK, KI GA NA SILO ŽELIMO NAREDITI PRIDNEGA.

Če pričakujemo, da bo otrok v določenih situacijah ravnal enako kot mi in mu to poskušamo kakorkoli »privzgojiti«, to pri otroku ustvarja pritisk, ki mu pravi, da ni dovolj dober takšen kot je ter se mora zavoljo sprejetosti spremeniti, prilagoditi. Tako pa se otrok nauči zatajiti delček sebe in potlačiti svojo resnično radost. Takšne otroke nato v šoli označijo kot hiperaktivne, z motnjo pozornosti in še dosti drugih nalepk se nanje »nalepi«. Pa vendar si ta otroček želi le, da so njegove želje in potrebe spoštovane in upoštevane.

KO MU IZKAŽEMO POZORNOST IN RAZUMEVANJE, NAS NAGRADI S SPOŠTOVANJEM IN UBOGLJIVOSTJO.

NA PRIMER: Otrok ima v sebi toliko energije, da kar buhti iz njega. Želi se igrati z žogo, teči, skakati…. V tistem trenutku mu ne paše mirno sedeti. Želi si zabavno aktivnost, ki mu bo omogočila, da višek energije svobodno spravi ven. Torej njegova duša želi uživati trenutke svobodno, on pa je v šolski klopi, kjer mora sedeti pri miru in poslušati suhoparno snov. V njem se takrat kopiči jeza in ne more biti skoncentriran pri stvari, ker je z mislimi drugje (pri tisti dejavnosti, ki si jo njegova duša želi)… Učitelj, ki to prepozna in ga na pozitiven (igriv) in spoštljiv način zmotivira, da sodeluje, bo pri njemu deležen pozornosti in truda. Če pa zaradi njegove »odsotnosti« sledi graja, besede nesprejemanja in kritike, pa ta otrok potlači svojo resnično ljubezen ter v sebi kopiči odpor (do šole, učiteljev…) in postane »težaven učenec«.

Če se sistemu na silo prilagodi in potlači svoje želje za voljo sprejemanja, kasneje (ponavadi v puberteti) izbruhnejo ta čustva v obliki uporniškega vedenja, strahovih ali depresiji.

Novodobni otroci so izjemno intuitivni, kreativni, igrivi, odločni, borbeni in živahni. Želijo si spoštovanje, želijo si resnico, želijo si iskreno ljubezen. Kakršnokoli pravilo, ki izhaja iz ega, je zanje brezpredmetno in ga ne bodo upoštevali, če ni v sozvočju z resnico njihovega srca.

Ko mu nekaj povemo z avtoritativnim tonom oz. v smislu: Naredi to, ker sem jaz tako rekel!, bo na to le zamahnil z roko in nadaljeval s svojim početjem. Da pridobimo njihovo pozornost, je potrebno odpreti svoje srce in govoriti iskreno ter za vsako trditvijo razložiti globlji namen tega kar želimo, da naredi. NA ZABAVEN NAČIN MU MORAMO POKAZATI KONČNI CILJ, ZA KATEREGA SE BO NJEMU VREDNO POTRUDITI. IN TA CILJ NAJ BO VEDNO V SOZVOČJU Z LJUBEZNIJO IN PRAVIČNOSTJO. Ko mu na tak način razložimo zakaj je dobro nekaj storiti, otrok to sprejme kot svojo resnico, po kateri se bo v prihodnje ravnal. Nasprotni efekt pa dosežemo, če mu nekaj dopovedujemo brez posebnega namena, ki naj bi mu služil kot motivacija. Kazni, kritika in avtoritativno podajanje navodil pri današnjih otrocih ne zaležejo.

Ker oni so prišli na svet, zato da porušijo stare vzorce delovanja, ki temeljijo na ustaljenih avtoritativnih pravilih ega. Zato se ne prilagajajo. Želijo, da se mi prilagodimo njim in začnemo delovati iz globlje resnice, iz svojega srca. Želijo, da jim postavimo meje v sozvočju z ljubeznijo, želijo da smo odločni starši, ki glasno, a vendar spoštljivo povemo kaj je prav in kaj ne ter pri svojih odločitvah vztrajamo. Želijo, da jasno izražamo svoje občutke in iskreno povemo kaj čutimo in zakaj. Želijo, da se z njimi ravna enako spoštljivo kot z odraslo osebo, kajti zavedajo se modrosti, ki so jo prinesli s seboj na svet. So kot majhni skenerčki za resnico, ki vidijo skozi nas in točno vedo, kdaj govorimo resnico srca in kdaj bi želeli le »uveljaviti svojo voljo«. Ta čudovita mala bitja so z nami zato, da nas skozi preizkušnje naučijo: ODLOČNOSTI, SPREJEMANJA, PREPOZNAVANJA IN IZRAŽANJA SVOJIH OBČUTKOV, PRISLUHNITI INTUICIJI IN SE RAVNATI PO GLASU SVOJEGA SRCA.

In v kolikor bi želeli tega čudovitega unikatnega otroka spreminjati ter ta vrelec radosti, energije, strasti in odločnosti spremeniti v prilagodljivo pridno bitje, ki sedi pri miru in kima, ste svojemu otroku naredili nepopravljivo škodo, ki bo v obliki uporništva, fizičnih ali čustvenih bolezni, slej ko prej z vulkansko silo bruhnila na površje.

Delo na sebi, osvobajanje starih prepričanj in vzorcev, prepoznavanje svojih in otrokovih želja, ljubezen ter spoštovanje so ključi, ki bodo med vami in vašim otrokom gradili večno vez ljubezni, zaupanja in spoštovanja.

Avtorica: Kristina Dia

Related posts