Trma in bes pri otrocih

Otrok do 3. leta starosti ne loči med tujo energijo in svojo energijo, zato velikokrat začutijo občutke, čustva ljudi ob katerih se nahajajo (jeza, strah, žalost…) in se enačijo z njimi.

Izmišljen primer: Vzgojiteljica v vrtcu ima je dan poprej doživela nek neprijeten dogodek, katerega med delom premleva. Čeprav je z otroci nasmejana in prijazna, v sebi joka in kriči med premlevanjem dogodka, ki se ji je včerajšnji dan pripetil. Intuitivni otrok začuti njene občutke in se enači z njimi… Počuti se tako kot ona…brez razloga ga popade jeza in žalost… Začne jokati in kričati, se metati ob tla, torej spravljati na plano jezo in ostale občutke, ki jih je zaznal ob vzgojiteljici. On ne ve, da so to njeni občutki, njena energija… On misli, da je ta energija njegova, se z njo enači, zato se v njemu začne odvijati cela paleta čustev, ki se kažejo v razpoloženjskem nihanju. V kolikor ga vzgojiteljica okrega in mu ne pusti izražati nižjih čustev, ki so se mu pojavili, otroku ti občutki bruhnejo ven, ko pride domov.

img

Zapomnite si nekaj: Otrok NIKOLI ne joka brez razloga. Morda je njegov jok in slaba volja povezana z njegovo fizično potrebo (po hrani, spanju, pozornosti), vkolikor pa mu nič od navedenega ne manjka, pa je njegova slaba volja le »branje energije« osebe, ki se poleg njega nahaja. Z jokom, kričanjem, tresenjem, metanjem predmetov čisti nakopičene nižje energije, ki so se skozi dan nabrale v njegovem subtilnem čustvenem svetu. To je čisto naravni cikel – Kar gre noter, gre tudi ven.

Otroci današnjih generacij ne morejo dolgo zadrževati nižjih občutkov in jih »ob prvi priložnosti« spravijo ven… Če ga tudi doma omejimo pri izražanju občutkov, jih otrok potlači in mu udarijo ven v obliki težavnih odnosov in destruktivnega vedenja v kasnejšem otroštvu ali odrasli dobi.

Zato je zelo pomembna naša reakcija, ko zaznamo neko čustveno-razpoloženjsko stanje pri otroku, da mu ob kričanju in trmi brez razloga:

  1. Pokažemo, da smo to opazili: Vidim, da si zelo jezen.
  2. Mu dovolimo, da »nižje čustvo« spravi iz telesa: Kar spravi ven jezo, potem se bova pa pogovarjala/igrala… Ta čas smo v njegovi bližini, da čuti, da mu stojimo ob strani in ga razumemo… Pokažimo mu, da sprejemamo njegov jok – tako ga naučimo, da izraža svoje občutke in jih ne potlači

OPOMBA: …majhen otrok ne zna nižjih čustev spravljati ven iz telesa drugače kot z jokom in kričanjem…lahko pa ga naučimo z jezo ravnati drugače, tako da mu pokažemo na njemu zabaven in sprejemljiv način, kako NPR.: »predihati« občutek

  1. Ko se malce pomiri, poskušamo prejeti odgovor, kaj ga je tako zelo razjezilo (objem in beseda rad/a te imam je tisto kar si otrok želi ob koncu vsake take nevihte slišati, čutiti)

Ne pozabimo pa na to, da mi ostanemo mirni. Ob otrokovi »nevihtici« se premaknimo v svoj čustveni svet in opazujmo kaj se v nas dogaja, ko otrok kriči… Vkolikor se v nas sproži jeza, jo predihajmo (nekaj globokih vdihov in izdihov pomaga pomiriti notranji nemir) ter nase in na otroka glejmo z veliko mero sočutja in ljubezni…

Za nas, starejše generacije je takšen odziv nekaj novega in potreben je čas, da se na »spremenjen pogled« navadimo, saj so nas starši vzgajali drugače. Avtoritativna vzgoja je temeljila na »teptanju« občutkov, ki se nam zdaj, v odrasli dobi kažejo kot »vzorci«, ki nas ovirajo pri polnem uživanju življenja.

Prekinimo karmično verigo in dajmo svojim otrokom popotnico srečnega in zdravega življenja – s SRČNO VZGOJO. Srčna vzgoja pa je zelo povezana z delom na sebi, saj nam naš čustveni odziv na otrokovo vedenje osvetli marsikateri stari vzorec, ki ga moramo v sebi »pozdraviti« in nadomestiti z ljubeznijo in sočutjem.

 

V kolikor potrebujete pomoč in podporo v obliki mentorstva, me lahko kontaktirate na: info@diamantko.si in skupaj najdemo rešitev.

Avtorica: Kristina Dia

Related posts