Otroci in jeza

Sem mnenja, da je otrokom dovoljeno izražati jezo. Jeza je koristno čustvo, ko gre za otrokovo izražanje sebe in svojih meja.
Jeza otroku služi kot ščit, ko pride v stik z nižjimi vibracijami od zunaj. Ščit, ki mu služi za zaščito lastne energije.
Naše generacije so bile vzgajane v sistemu, ko je bilo potrebno biti “priden kot miška” ter se utišati, da bi obdržal ta sloves. A to pušča negativne posledice v odrasli dobi. Zaradi česa mislite, da je vse več depresivnih in čustveno praznih odraslih?
Ravno zaradi potlačenih čustev nezadovoljstva, ki jih kot otroci niso smeli izražati, v odrasli dobi pa je ostal ta vzorec. Če dodamo še novodobni trend, ki pravi, da moraš biti vedno pozitiven, je rezultat tak kot je.
img
Biti pozitiven ne pomeni ves čas čutiti ljubezen, sočutje in blaženost. Biti pozitiven pomeni biti avtentičen in osebnostno rasti – tudi skozi sprejemanje svojih nižjih čustev (jeze, žalosti, frustracije, strahu). Kar pa ne pomeni stresati svojo slabo voljo na druge, temveč priznati si čustvo, ga predelati in skomunicirati svojo resnico.
Samosprejemanja se učimo že kot otroci.
Otrok, ki ga starši ne obsojajo za izražanje jeze ima boljši imunski sistem, boljšo samopodobo in v sebi čuti več motivacije za učenje.
Otrok, ki jezo povezuje s krivdo, pa se ob čutenju jeze obsoja in se s čustvom jeze identificira – se označi kot slabo osebo ter ima v odrasli dobi težave s postavljanjem meje.
Kako torej ravnati, ko otrok izraža jezo/trmo/frustracijo?
Dobro je ostati čuječen v svojem čustvenem svetu ter se osredotočati na svoje občutke, dokler otrokov čustveni val ne mine. Potem, ko se otrok umiri, pa ga šele vprašati zakaj je jokal/kričal, kaj ga je tako razjezilo…ter mu prisluhniti.
Šele nato otroku skomuniciramo svoje mnenje v obliki “sendvič kritike”, v smislu:
“Razumem, da si čutil jezo in te razumem. Lahko pa jo prihodnjič morda izraziš na drugačen način, in sicer tako, da JO PREDIHAŠ/SKAČEŠ/TOLČEŠ PO BOBNU ter mi šele nato poveš kaj te je razjezilo. Rada te imam ne glede na to katero čustvo te obišče.”
Na ta način se otrok ne bo identificiral s trenutnim čustvom, sprejemal se bo ne glede na trenutno čustvo, izpadov jeze bo vedno manj in otrok bo želel s staršem vzpostaviti bolj povezovalen odnos.
Avtorica: Kristina Dia

Si želite imeti za vedno pri sebi pripomoček, ki vašemu otroku pomaga, da se sprosti, umiri, obenem pa gradi pozitivno samopodobo, ki mu služi kot popotnica za oblikovanje srečne prihodnosti?

Potem vam toplo priporočam paket TERAPEVTSKA PRAVLJICA, ki ga lahko naročite s klikom na: TERAPEVTSKA PRAVLJICA

Related posts