Tudi otrok ima svoje osebne meje

Veliko je govora o tem kako otroku postaviti mejo…Seveda, otrok potrebuje meje, da ve kaj je prav in kaj ne, do kam lahko gre.

A malo manj je govora o otrokovih osebnih mejah. Ja, tudi otrok je človek s svojimi osebnimi mejami, ki jih odrasli moramo upoštevati. Čeprav je še majhen, to ne pomeni, da moramo odrasli odločati o tem kaj naj bi mu bilo všeč in koliko se mu lahko v določenem trenutku približamo.

Tako kot odrasli, imajo tudi otroci svoj unikaten karakter in jasno in glasno povedo, ko jim nekaj ni povšeči.

 

img

Mit, ki ga imajo nekateri odrasli je, da se vsakdo otroku lahko približa, ga uščipne za lička, se z njim pogovarja ali prime za rokico.
To ni v skladu z otrokovo osebno mejo in otrok s svojo voljo izrazi kdo se mu lahko približa in koliko.

Resnica: Tako kot odrasli izbiramo s kom se bomo pogovarjali in koga objeli, tako ima tudi otrok izbiro kdo se mu sme približati v osebni prostor (bližje kot 1 meter)…Če otrok recimo ne želi objeti starih staršev, ko pride na obisk, njegovo izbiro absolutno upoštevam in razložim, da je to njegova trenutna volja in da če njegovemu počutju trenutno ne ustreza objem, je to ok in ga morajo upoštevati. Vsakdo, ki se otroku približa, mora otroka prej vprašati. Tako otrok obdrži integriteto in zvestobo sebi ter se uči spoštovati sebe in svoje osebne meje, obenem pa gradi občutek notranje varnosti. Otroku tako sporočamo: “Pomemben si. Ti izbiraš koga, kdaj in koliko boš spustil v svoje življenje.”

Mit: Otroku vsakdo lahko postavlja meje. Saj je samo otrok. Treba ga je vzgojiti.
Napačno!
Resnica: Otroku meje postavljajo starši. In samo starši so odgovorni za vzgajanje. Če se otrok neprimerno obnaša, je odgovornost odrasle osebe, da staršu pove glede otrokovega neprimernega vedenja. Nihče drug ne sme otroku avtoritativno postaviti meje, ne da bi prej vprašal otrokove starše.
Primer:
Na otroškem igrišču en otrok meče pesek na tobogan. Njegova mama je bila 3m stran in ko je videla otrokovo ravnanje, je vstala in začela hoditi proti otroku…V tem času pa je neznanka, ki stoji poleg, močno prijela otrokovo roko in rekla naj tega ne počne…Ko je mamica prišla do otroka in mu mirno razložila naj ne meče peska na tobogan, je otrok rekel uredu ter dodal: “Ampak mami, tista teta me nebi smela tako grdo prijeti, ustrašil sem se…”

Starši so otrokovi angeli varuhi, ki ga usmerjajo na pravo pot in varujejo njegove osebne meje ter jih skomunicirajo vsem ostalim odraslim s katerimi otrok pride v stik. Tudi vzgojiteljem in učiteljem. Vas bodo postrani gledali? Pa kaj! Žal je tako, da je treba včasih tudi odraslim postaviti mejo. Bolje zavijanje z očmi odraslega 5 min., kot pa otrokova porušena samopodoba, ki bo z njim celo življenje.

 

Z ljubeznijo,

 

Kristina Dia,

www.diamantko.si

Related posts